Kratki dokumentarni film se osredotoča na življenje ob jugoslovansko-italijanski meji v šestdesetih letih dvajsetega stoletja. Na hudomušen način opisuje vsakdanjik in sosedske odnose v obmejnem prostoru, kjer med državama skoraj nemoteno poteka blagovna menjava. Film razbija mite o neprodušni meji med tedanjim “vzhodnim in zahodnim blokom” in preroško napoveduje konec strogo varovane meje.
“Snemal sem zadeve, za katere sem dobro vedel, da še zdaleč niso fotogenične, ampak lahko nosijo koristno sporočilo. S filmi sem pripovedoval o zadevah, ki jih lahko izboljšamo. To je vloga dokumentarnega filma.” - Mako Sajko