Prepletene identitete in zlitje kultur

02.04.2025

OKROGLA MIZA - 10. 4. 2025 ob 17.30 uri v Hiši filma (Piazza della Vittoria 41, Gorica)

»Kulturna identiteta obmejnih skupnosti kot priložnost za prihodnost Evrope narodov«

Gostje: Stefano Lusa, Varja Močnik, Sergio Toffetti, Marta Verginella

Moderator: Donatello Fumarola

Meje po eni strani zapirajo državo, njeno kulturo, vendar so hkrati tudi vhodna vrata k nečemu drugemu, k tistemu, kar je onkraj, in so zato neizbežno izpostavljene odnosu bližine s tem »drugim«, odnosu, ki se ga vse prepogosto izkorišča za ustvarjanje sporov in nasprotij.

Zgodovinsko gledano so meje gibljive, napredujejo in se umikajo pod pritiskom orožja in političnih strategij. Zaradi te gibljivosti, te nestalnosti, so obmejna območja tudi sad kulturnih plastenj, ki mimo nacionalističnih skušnjav ne morejo ne predstavljati nekega bogastva za skupnost. Ta vidik še posebej v Evropi »narodov«, ki povezuje tako različne kulture in si prizadeva za mirni soobstoj, pomeni identitetno priložnost, ki je ni mogoče omejiti na eno samo kulturo (kajti kulture – pomislimo samo na italijansko, ki so jo iz stoletja v stoletje zaznamovali številni vplivi – nikoli niso monolitne, temveč so prežete z dinamičnimi kompleksnostmi, ki se razvijajo in spreminjajo skozi čas).

Meja med Italijo in Slovenijo je bila nekoč prizorišče srditih bojevanj, potem območje izmenjav v geopolitičnih strategijah, ki so sledile drugi svetovni vojni, ter predmet različnih teritorialnih nesoglasij in navzkrižnih propagand političnih tvorb, ki so si sledile skozi zgodovino, a tudi življenjski prostor skupnosti z različnimi jeziki in izročili – prostor sobivanja in prehajanja. Po eni strani pregrada, po drugi odskočna deska.

Na okroglo mizo, ki je zasnovana kot trenutek izmenjave in dialoga, smo povabili osebnosti, ki izhajajo iz različnih skupnosti čezmejne makroregije (od izvira reke Soče do skrajnega roba Istre), saj smo trdno prepričani, da je večkulturnost prava pot, ki jo mora ubrati Evropska unija in skupnosti, ki jo sestavljajo, da bi zagotovili prihodnost ljudem, ki živijo v teh krajih.

Gostje:

Stefano Lusa (1968) je zgodovinar, poznan predvsem kot novinar na nacionalnem manjšinskem programu Radio Capodistria in kolumnist Dnevnika. Doktoriral je iz zgodovine sodobnih družb na Univerzi v Torinu pod mentorstvom Jožeta Pirjevca. Je avtor številnih člankov o slovensko-italijanskih odnosih ter o procesu slovenske demokratizacije.

 

 

Varja Močnik je zaključila študij Filmske in TV režije na AGRFT v Ljubljani. Od leta 2001 je samozaposlena v kulturi. Po študiju je desetletje kot režiserka delala na TV Slovenija in režirala nekaj filmov (zadnji je dokumentarni Glasba je časovna umetnost: LP film Pljuni istini u oči /2017/). V letih 2003–2006 je kot asistenka programskega vodje sodelovala s Slovensko kinoteko. Takrat je začela tudi pisati in prevajati besedila o filmu. S Kinoteko je kot kuratorka filmskega programa ponovno sodelovala v letih 2014–2022 in v različnih vlogah sodeluje še danes. Na filmskem festivalu Kino Otok – Isola Cinema v različnih vlogah deluje od prve edicije, leta 2013 je postala glavna selektorica filmskega programa, kar ostaja do danes. V zadnjih letih sodeluje pri različnih filmsko-izobraževalnih programih in od leta 2020 z Akademijo umetnosti Univerze v Novi Gorici sodeluje kot predavateljica zgodovine in teorije filma.

 

 

Sergio Toffetti je kot filmski zgodovinar kuriral retrospektive italijanskega filma v Cinémathèque Française v Parizu (1996–2016). Pomembna je bila njegova izkušnja v Centro Sperimentale di Cinematografia v Rimu, kjer je bil namestnik direktorja, režiser in koordinator. Skrbel je za restavriranje več kot 200 italijanskih filmov, med njimi Roma città aperta, Carmelo Bene in Per un pugno di dollari. Leta 2003 je odprl Šolo animiranega filma, leta 2006 pa tudi Nacionalni arhiv industrijskega filma v Ivrei (1998–2017). Sodeloval je z Beneškimi bienali, Torino Cinema Giovani, festivalom v Spoletu, Centrom G. Pompidou v Parizu, Nacionalnim filmskim arhivom v Tokiju, MoMA v New Yorku. Objavil je številne eseje o italijanskem in mednarodnem filmu ter filmski arhivistiki. Predaval je na univerzah Sorbonne-Paris III, Roma III, Camerino, Politehnični univerzi v Torinu in Univerzi Sapienza v Rimu.

 

Prof. dr. Dr. Marta Verginella je redna profesorica, ki predava Teorijo zgodovine na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V letih 2017- 2022 je vodila evropski projekt ERC Eirene na temo žensk v povojnih obdobjih 20. stoletja  na severno-vzhodnem  jadranskem območju. Njena tematska zanimanja segajo na področje socialne zgodovine, spominskih študij, mejnih študij, nacionalnih študij, zgodovine žensk in spola ter ustne zgodovine. Kot gostujoča profesorica je predavala na številnih evropskih univerzah v Evropi in ZDA. Leta 2019 je bila štipendistka na Remarque Institutu New York University. Med njemi zadnjimi deli, ki jih je napisala ali uredila so:  Slovenka: prvi ženski časopis (1897-1902), Ljubljana 2017; Donne e confini, Rim,  2021; Ženske in meje med preteklostjo in koronavirusom, Ljubljana, 2022;  Women, Nationalism, and Social Networks in the Habsburg Monarchy, 1848–1918, Purdue, 2023; Užaljeno maščevanje (z O. Lutharjem in U. Strle) Ljubljana, 2023,  Women and Work in the North-Eastern Adriatic (ur. skupaj z U. Strle), Dunaj 2025.

 

Moderator:

 Donatello Fumarola je od leta 1999 do 2021 bil med avtorji televizijskega programa Rai 3 Fuori Orario cose (mai) viste. Leta je pisal o kinu za revijo filmcritica, dnevnik il manifesto, tednik nòva/il sole 24 ore in vodil mesečno rubriko v rock reviji Blow Up. Leta 2013 je skupaj z Albertom Momo (s katerim sta leta 2015 ustanovila podjetje Zomia, ki je v Italiji izdala filme Lav Diaza, Pedra Coste, Tarika Teguie, Julija Bressana) izdal Sentimentalni atlas filma za 21. stoletje, za kar sta prejela nagrado Limina/FilmTV za najboljšo filmsko knjigo leta. Deloval je kot producent in igralec z Amirjem Naderijem, Jean-Mariejem Straubom, Enricom Ghezziem, Toninom De Bernardijem, Ado Arietto in Amosom Gitaiem. Za televizijo je režiral dve epizodi (prvo in zadnjo) mini-serije Zaum (predvajana na Rai3 leta 2011). Soustvaril je scenarij za film Monte (2016) režiserja Amirja Naderija, ki je bil nagrajen v Benetkah in izbran med "Contenders 2016" v MoMA New Yorku.