Zgodbe
Preseganje meja skozi film – Andrej Šprah
09. 04. 2025Filmski klubi imajo ključno vlogo pri oblikovanju filmskih praks, kultur in politik, saj so prostori za intenzivne razprave, iz katerih nastajajo nove ideje. V tem kontekstu se filmski klubi pogosto razvijejo v institucije, čeprav institucionalizacija ni vedno nujna.
Pomen filma v povezovanju skupnosti – Sergio Grmek Germani
09. 04. 2025Grmek Germani izpostavlja pomen povezovanja čezmejnih filmskih praks, še posebej v Goriškem prostoru, ter opozarja na težave z nerazumevanjem med Slovenijo in Italijo. Verjame, da je pot do uspeha v odkritosti, avtentičnosti in občutljivosti pri delu ter da film, ki se osredotoča na lokalne resničnosti, postane univerzalen.
Čezmejna televizija – Mojca Petrič Bužan
09. 04. 2025Čezmejno sodelovanje med slovenskimi in italijanskimi televizijskimi postajami, se je začelo leta 1999 z dogovorom o izmenjavi novic in drugih vsebin. Takrat je bil ustvarjen poseben program z imenom LINKS, ki so ga soustvarjali uredniki in novinarji Televizije Koper ter RAI. Program je ponujal drugačen pogled na dogodke na obeh straneh meje, ki je nekoč ločevala ta območja. Z leti je čezmejna vsebina prerasla v stalni del vseh programov na Televiziji Koper.
Moč filma pri preučevanju mej in zgodovine – Stojan Pelko
04. 04. 2025Stojan Pelko je programski direktor zavoda GO! 2025. Intervju, ki je bil izveden na Smpoziju 2024, se osredotoča na vprašanje meja in njihovega pomena skozi filmske zgodbe. Govori o vlogi filma kot pedagoškega orodja, ki odpira prostor za razmislek o mejah, ideologijah in njihovem vplivu na identiteto.
Nujno je bilo srečati se in pogovarjati – Piero Pieri
01. 04. 2025Potrebno je biti tudi zavzet pri delu. Prepričani moramo biti v to, da gremo v eter z bogatim repetoarjem informacij. Verjamem, da je po dvajsetih letih iskrenost pri izkazovanju pozornosti drugemu še vedno zelo živa.
Med Trstom in tišino – Giampaolo Penca
01. 04. 2025"Nihče izmed mojih štirih starih staršev ni govoril italijansko. Mogoče so malo razumeli in so poznali le dialekte. Vsi so obiskovali šole, ki niso bile italijanske. Ena izmed babic je obiskovala slovensko. Pisala se je Kregar. Omožila se je s Penkom, ki v priimku ni imel c, temveč k in se je učil v madžarski šoli. Druga babica je bila Istrijanka, ki se je šolala v hrvaških šolah. Za drugega dedka pa nihče ne ve, od kod je prihajal. Ni se vedelo niti, ali je bil izobražen. Govoril je hrvaško.
Kino v Vidmu – Giorgio Placereani
07. 01. 2025Da bi lahko razpravljali o zgodovini kinoklubske kulture v Vidmu, je treba začeti z Guidom Galantijem, ki je leta 1930 ustanovil Cine Club Udine—tretji kinoklub v Italiji po kronološkem vrstnem redu1. Ob njem je treba omeniti tudi Renata Spinottija (strica Danteja Spinottija). Leta 1934 je Cine Club produciral srednjemetražni film na 16 mm traku z naslovom Giornate di sole (Sončni dnevi), komedijo, ki jo je režiral in v njej nastopil Galanti, vizualno podobo pa je prispeval Spinotti. Uvodna špica je vsebovala ročno narisano upodobitev angela na videmskem griču in napis »La Galanti Film presenta« (Galanti Film predstavlja).
Trst – Svet v enem mestu – Paolo Lughi
07. 01. 2025Danes bom poskušal povzeti razvoj filmske kulture v Trstu. Govoril bom o znanih dejstvih, kot sta naklonjenost tržaških pisateljev in intelektualcev do filma ter vloga mesta kot mostu med zahodnim in vzhodnim filmom. Vendar želim izpostaviti tudi manj obravnavan vidik: prisotnost žensk v tržaški filmski kulturi skozi leta.
Zapisi in opažanja o konceptu filmske kulture v Gorici 2. del: Sodobno stanje umetnosti – Steven Stergar
07. 01. 2025Če pogledamo zadnjih štirideset let odnosa med filmom in Gorico ter preučimo ključne pobude, ki so bile zaslužne tako za ohranitev teh povezav kot za razvoj te prenovljene filmske kulture, se ne moremo izogniti pomembni razliki, ki si zasluži bralčevo pozornost. Avtor: Steven Stergar