Sveže restavrirana kopija filma Rdeči Boogie ali Kaj ti je deklica režiserja Karpa Godine
Na tretjem simpoziju Vzhod / Zahod: Meja skozi film in zgodovino, ki preko gibljivih podob raziskuje življenje ob slovensko-italijanski meji, je 7. maja ob 20.30 v goriški Hiši filma predpremierno bila prikazana sveže restavrirana kopija filma Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica režiserja Karpa Godine iz leta 1982. Ob tej priložnosti se nam je pridružil režiser.
Film je umeščen v čas po drugi svetovni vojni, ko je v teku socialistična petletka. Radijska hiša pošlje skupino mladih glasbenikov na teren - na delovišča delovnih brigad, v kmetijske zadruge in na gradbišča. Njihova naloga je dvigniti moralo med ljudmi. Medtem ko skušajo razveseliti množice s svojo glasbo, se mladi glasbeniki sami znajdejo v nenavadni situaciji: prevzgojevati se morajo v zavedne mladince, saj je njihov džezovski in boogie glasbeni žanr označen kot imperialistični. Vodja skupine je Maks, prekaljen lomilec ženskih src, katerega prihodnost je odvisna od uspeha turneje.
Film nas popelje na potovanje v razmajanem avtobusu in medtem razkriva tragikomične dinamike med umetnostjo, politiko in vsakdanjim življenjem v povojni družbi. Restavrirano kopijo filma so pripravili Slovenska kinoteka v sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu Republike Slovenije in Slovenskim filmskim centrom.
Posebnost tega dogodka pa je še v tem, da je bil avtor filma prejemnik nagrade Darko Bratina leta 2012 na čezmejnem filmskem festivalu Poklon viziji. Nagrado je prejel za celovitost njegovega avtorskega dela v vlogi režiserja in direktorja fotografije ter za pedagoško delo na področju usposabljanja novih filmskih generacij. Njegov opus se odlikuje po stilistični tankočutnosti in drznem eksperimentiranju, ki vedno poudarja povezavo med poetično in politično ravnjo ter izraža tako ironično distanco kot iskreno sočutje do ljudi v večkulturnem prostoru.
Tako film Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica kot tudi celotno delo Karpa Godine sta pomembna prispevka k oblikovanju kritične in človekoljubne zavesti, ki spodbuja prizadevanje za svobodno in pluralno družbo tako v okviru jugoslovanskega kinematografskega prostora kot v slovenskem filmu.
V Slovenski kinoteki bodo v svojih razstavnih prostorih 23. maja 2024 odprli razstavo z naslovom Karpo Godina: Filmski imaginarij, ki bo na ogled do 22. decembra 2024. »Karpo Godina je kot umetnik presunljivo estetsko dovršen, vselej subverziven, a neciničen, kot humanist je duhovit in dosledno radoveden, kot obrtnik je mojster in kot človek vselej zavezan raziskovanju in občudovanju sveta, ki ga obdaja. /.../ Razstava obravnava spoj vsega naštetega, skrbno uokvirjenega skozi okular kamere, znotraj meja statičnega kadra,« so ob tem zapisali.
Aktualno/
Utrinki s tretjega simpozija v Hiši Filma 2024
13. 05. 2024Med 6. in 8. majem 2024 je v goriški Hiši filma potekal 3. simpozij Vzhod/Zahod Meja skozi film in zgodovino. Široka paleta predavateljev in avtorjev se je v tokratni ediciji osredotočila na pomen lokalnih filmskih kultur in čezmejnih filmskih praks ter vlogo čezmejne televizije, ki jo sooblikujeta Radiotelevizija Slovenija in Rai Furlanija-Julijska Krajina.
Predavatelji simpozija
04. 05. 2024Predstavitev predavateljev Simpozija Vzhod / Zahod Meja skozi film in zgodovino. Letos se bomo osredotočili na pomen lokalnih filmskih kultur in čezmejnih filmskih praks ter vlogo televizije v širšem čezmejnem prostoru.
Delavnica Kinocittà
30. 04. 2024Predstavitev delavnice, posvečene nastajanju dokumentarnega filma, ki ga je Kinoatelje koordiniral v sodelovanju s šolo I.S.I.S.S. G. D'Annunzio - M. Fabiani v okviru projekta Vzhod / Zahod: Meja skozi film in zgodovino. Program usposabljanja sta vodila Antonio Dagostin in Lucia Giacomazzi, študenta magistrskega študija avdiovizualne dediščine in medijske vzgoje na Univerzi v Vidmu, v sodelovanju z Alessandro Nardon in Franco La Stella, profesoricama 3. razreda BSL. Kratki dokumentarec pripoveduje, kako so se nekateri kraji v Gorici spremenili, skozi intervjuje z ljudmi, ki so tam živeli, in slike, tako tiste, ki so jih ujeli na 8 mm filmski trak in z digitalnimi kamerami, kot tiste iz kratkih filmov, posnetih v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja, ki so jih ustvarili člani Cinecluba iz Gorice.