Skoči na vsebino
Zapri iskalnik
Gumb išči

Sveže restavrirana kopija filma Rdeči Boogie ali Kaj ti je deklica režiserja Karpa Godine

16.05.2024
Photo of a group of musicians playing instruments.

Na tretjem simpoziju Vzhod / Zahod: Meja skozi film in zgodovino, ki preko gibljivih podob raziskuje življenje ob slovensko-italijanski meji, je 7. maja ob 20.30 v goriški Hiši filma predpremierno bila prikazana sveže restavrirana kopija filma Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica režiserja Karpa Godine iz leta 1982. Ob tej priložnosti se nam je pridružil režiser.

Film je umeščen v čas po drugi svetovni vojni, ko je v teku socialistična petletka. Radijska hiša pošlje skupino mladih glasbenikov na teren - na delovišča delovnih brigad, v kmetijske zadruge in na gradbišča. Njihova naloga je dvigniti moralo med ljudmi. Medtem ko skušajo razveseliti množice s svojo glasbo, se mladi glasbeniki sami znajdejo v nenavadni situaciji: prevzgojevati se morajo v zavedne mladince, saj je njihov džezovski in boogie glasbeni žanr označen kot imperialistični. Vodja skupine je Maks, prekaljen lomilec ženskih src, katerega prihodnost je odvisna od uspeha turneje.

Film nas popelje na potovanje v razmajanem avtobusu in medtem razkriva tragikomične dinamike med umetnostjo, politiko in vsakdanjim življenjem v povojni družbi. Restavrirano kopijo filma so pripravili Slovenska kinoteka v sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu Republike Slovenije in Slovenskim filmskim centrom.

Posebnost tega dogodka pa je še v tem, da je bil avtor filma prejemnik nagrade Darko Bratina leta 2012 na čezmejnem filmskem festivalu Poklon viziji. Nagrado je prejel za celovitost njegovega avtorskega dela v vlogi režiserja in direktorja fotografije ter za pedagoško delo na področju usposabljanja novih filmskih generacij. Njegov opus se odlikuje po stilistični tankočutnosti in drznem eksperimentiranju, ki vedno poudarja povezavo med poetično in politično ravnjo ter izraža tako ironično distanco kot iskreno sočutje do ljudi v večkulturnem prostoru.

Tako film Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica kot tudi celotno delo Karpa Godine sta pomembna prispevka k oblikovanju kritične in človekoljubne zavesti, ki spodbuja prizadevanje za svobodno in pluralno družbo tako v okviru jugoslovanskega kinematografskega prostora kot v slovenskem filmu.

Slovenski kinoteki bodo v svojih razstavnih prostorih 23. maja 2024 odprli razstavo z naslovom Karpo Godina: Filmski imaginarij, ki bo na ogled do 22. decembra 2024. »Karpo Godina je kot umetnik presunljivo estetsko dovršen, vselej subverziven, a neciničen, kot humanist je duhovit in dosledno radoveden, kot obrtnik je mojster in kot človek vselej zavezan raziskovanju in občudovanju sveta, ki ga obdaja. /.../ Razstava obravnava spoj vsega naštetega, skrbno uokvirjenega skozi okular kamere, znotraj meja statičnega kadra,« so ob tem zapisali.

 

Aktualno/

Filmska umetnost kot orodje preseganja meja

09. 04. 2025

Nekatere meje so vidne, druge nevidne. Nekatere ločujejo, druge združujejo. Obmejna regija med Slovenijo in Italijo je bila stoletja prizorišče prepletanja kultur, zgodovinskih preobratov in človeških usod. Lahko zgodovino pogledamo skozi film in jo razumemo skozi umetnost? Retrospektiva Oriente Vzhod / Occidente Zahod – Meja skozi film in zgodovino, ki jo Kinoateje organizira v sodelovanju s številnimi partnerji in je del uradnega programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025 ponuja prav to – potovanje skozi filmske podobe, ki raziskujejo življenje na robu in središču Evrope hkrati.

Popotnica retrospektivi: Stojan Pelko in Vlado Škafar

09. 04. 2025

Zdaj, ko je prestolnično leto že v polnem teku, je mogoče nekoliko lažje primerjati posamezne discipline oziroma sklope programov. Upam si reči, da je Filmsko mesto, kakor smo poimenovali cel sklop filmsko-kinematografsko-avdio-vizualno-animiranih projektov eden tistih, ki dobesedno hkrati producira rezultate doma in na tujem – pri čemer doma pomeni ne le v goriškem somestju in po Sloveniji, ampak po celi Evropi.

Preseganje meja skozi film – Andrej Šprah

09. 04. 2025

Filmski klubi imajo ključno vlogo pri oblikovanju filmskih praks, kultur in politik, saj so prostori za intenzivne razprave, iz katerih nastajajo nove ideje. V tem kontekstu se filmski klubi pogosto razvijejo v institucije, čeprav institucionalizacija ni vedno nujna.