Skoči na vsebino
Zapri iskalnik
Gumb išči

Sveže restavrirana kopija filma Rdeči Boogie ali Kaj ti je deklica režiserja Karpa Godine

16.05.2024
Photo of a group of musicians playing instruments.

Na tretjem simpoziju Vzhod / Zahod: Meja skozi film in zgodovino, ki preko gibljivih podob raziskuje življenje ob slovensko-italijanski meji, je 7. maja ob 20.30 v goriški Hiši filma predpremierno bila prikazana sveže restavrirana kopija filma Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica režiserja Karpa Godine iz leta 1982. Ob tej priložnosti se nam je pridružil režiser.

Film je umeščen v čas po drugi svetovni vojni, ko je v teku socialistična petletka. Radijska hiša pošlje skupino mladih glasbenikov na teren - na delovišča delovnih brigad, v kmetijske zadruge in na gradbišča. Njihova naloga je dvigniti moralo med ljudmi. Medtem ko skušajo razveseliti množice s svojo glasbo, se mladi glasbeniki sami znajdejo v nenavadni situaciji: prevzgojevati se morajo v zavedne mladince, saj je njihov džezovski in boogie glasbeni žanr označen kot imperialistični. Vodja skupine je Maks, prekaljen lomilec ženskih src, katerega prihodnost je odvisna od uspeha turneje.

Film nas popelje na potovanje v razmajanem avtobusu in medtem razkriva tragikomične dinamike med umetnostjo, politiko in vsakdanjim življenjem v povojni družbi. Restavrirano kopijo filma so pripravili Slovenska kinoteka v sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu Republike Slovenije in Slovenskim filmskim centrom.

Posebnost tega dogodka pa je še v tem, da je bil avtor filma prejemnik nagrade Darko Bratina leta 2012 na čezmejnem filmskem festivalu Poklon viziji. Nagrado je prejel za celovitost njegovega avtorskega dela v vlogi režiserja in direktorja fotografije ter za pedagoško delo na področju usposabljanja novih filmskih generacij. Njegov opus se odlikuje po stilistični tankočutnosti in drznem eksperimentiranju, ki vedno poudarja povezavo med poetično in politično ravnjo ter izraža tako ironično distanco kot iskreno sočutje do ljudi v večkulturnem prostoru.

Tako film Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica kot tudi celotno delo Karpa Godine sta pomembna prispevka k oblikovanju kritične in človekoljubne zavesti, ki spodbuja prizadevanje za svobodno in pluralno družbo tako v okviru jugoslovanskega kinematografskega prostora kot v slovenskem filmu.

Slovenski kinoteki bodo v svojih razstavnih prostorih 23. maja 2024 odprli razstavo z naslovom Karpo Godina: Filmski imaginarij, ki bo na ogled do 22. decembra 2024. »Karpo Godina je kot umetnik presunljivo estetsko dovršen, vselej subverziven, a neciničen, kot humanist je duhovit in dosledno radoveden, kot obrtnik je mojster in kot človek vselej zavezan raziskovanju in občudovanju sveta, ki ga obdaja. /.../ Razstava obravnava spoj vsega naštetega, skrbno uokvirjenega skozi okular kamere, znotraj meja statičnega kadra,« so ob tem zapisali.

 

Aktualno/

Zapisi in opažanja o konceptu filmske kulture v Gorici
2. del: Sodobno stanje umetnosti

07. 01. 2025

Če pogledamo zadnjih štirideset let odnosa med filmom in Gorico ter preučimo ključne pobude, ki so bile zaslužne tako za ohranitev teh povezav kot za razvoj te prenovljene filmske kulture, se ne moremo izogniti pomembni razliki, ki si zasluži bralčevo pozornost. Avtor: Steven Stergar

Zapisi in opazovanja o konceptu filmske kulture v Gorici
1. del: Izvor in mejniki kritičnega uspeha

07. 01. 2025

Kinematograf je svojo premiero v italijanski Gorici doživel pozno popoldne 8. decembra 1897, dve leti po prvih javnih projekcijah bratov Lumière v Parizu. Dogodek se je odvil na notranjem dvorišču nekdanjega Hotela Centrale, s pogledom na današnjo Corso Verdi. Prihod tega novega medija je bil zgolj ena izmed številnih modernizacijskih sprememb, ki so se v tistem času dogajale v tem srednjeevropskem mestu. Avtor: Steven Stergar

Retrospektiva Vzhod/Zahod

27. 11. 2024

Retrospektiva Vzhod/Zahod je del uradnega programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025. Namen projekta je evropskemu občinstvu razkriti bogato kinematografsko dediščino čezmejnega prostora Slovenije in Italije. Filmografija tega bogatega prostora, ki raziskuje življenje ob slovensko-italijanski meji, izpodbija konvencionalno percepcijo meja kot zgolj ločnic in jih prikazuje kot živahne prostore tranzicije, izmenjave in povezovanja.