Skoči na vsebino
Zapri iskalnik
Gumb išči

Aljoša Žerjal: »No al bilinguismo«

07.04.2023
Vintage photo of a group of people with Italian flags and a banner.

Aljoša Žerjal, Slovenec, rojen v tržaškem Škednju leta 1928, že od mladih nog zunanji svet vestno ovekoveča skozi objektiv. Amaterski cineast, ki je v preteklosti v večini snemal na osemmilimetrski trak, je s svojimi posnetki požel veliko uspehov in zanje prejel veliko nagrad, predvsem pa z njimi na tenkočuten način dokumentira afiniteto vsakdanjega življenja. Pri tem je v zavest lokalnega gledalstva pogosto prinašal tudi eksotiko s svojih potovanj širom sveta.

Leta 2003 je v sklopu festivala Poklon viziji prejel nagrado Darko Bratina, pri čemer je bil njegov raznolik opus dodatno predstavljen širši publiki čezmejnega prostora. Goriški Kinoatelje je od Aljoše Žerjala leta 2018 v dar in trajno hrambo ponosno sprejel celotno njegovo produkcijo. Ta zajema nemontiran material, zaključene produkcije, filmski trak (Super8, 8 mm, 16 mm) ter DVD.

Prav med nemontiranim materialom se je pojavila škatla z Žerjalovim lastnoročnim zapisom »No al bilingiusmo«. Parola, ki marsikoga povede v razmišljanje o vseprisotnih trenjih v tržaški pokrajini ter širšem obmejnem območju, kjer je dvojezičnost še vedno marsikdaj pereča tema in dejanjskost. Poleg sila pomebnih posnetkov protestov skrajne desnice v Trstu nam ta »škatla« razkriva še veliko več. Pokloni padlim, zelo pomenljiv shod v Rižarni, široka dokumentacija družbenopolitične folklore, ki se skupaj zaokrožijo skozi tihožitne prikaze lepote obmejne pokrajine, njenih ljudi, arhitekture (Kras, Benečija, ...).

V procesu digitalizacije osemmilimetrskega traku so pod budno taktirko mladih strokovnjakov v goriški Cameri Ottici nastale 104 minute pomembnega dokumentarističnega materiala, ki revalorizira Žerjalovo delo in gledalcu ponuja vpogled v tradicijo in motiviko obmejnega momenta.

 

Aktualno/

Med Trstom in tišino - Giampaolo Penca

26. 03. 2025

"Nihče izmed mojih štirih starih staršev ni govoril italijansko. Mogoče so malo razumeli in so poznali le dialekte. Vsi so obiskovali šole, ki niso bile italijanske. Ena izmed babic je obiskovala slovensko. Pisala se je Kregar. Omožila se je s Penkom, ki v priimku ni imel c, temveč k in se je učil v madžarski šoli. Druga babica je bila Istrijanka, ki se je šolala v hrvaških šolah. Za drugega dedka pa nihče ne ve, od kod je prihajal. Ni se vedelo niti, ali je bil izobražen. Govoril je hrvaško. V nekem trenutku smo zanj celo mislili, da je prišel iz Rusije, a za to nikdar nismo našli dokazov. Vojne so povzročile veliko težav. Najbolj žalostna je zgodba matere mojega očeta, torej moje babice, ki se je pisala Kregar."

Zapisi in opažanja o konceptu filmske kulture v Gorici
2. del: Sodobno stanje umetnosti

07. 01. 2025

Če pogledamo zadnjih štirideset let odnosa med filmom in Gorico ter preučimo ključne pobude, ki so bile zaslužne tako za ohranitev teh povezav kot za razvoj te prenovljene filmske kulture, se ne moremo izogniti pomembni razliki, ki si zasluži bralčevo pozornost. Avtor: Steven Stergar

Zapisi in opazovanja o konceptu filmske kulture v Gorici
1. del: Izvor in mejniki kritičnega uspeha

07. 01. 2025

Kinematograf je svojo premiero v italijanski Gorici doživel pozno popoldne 8. decembra 1897, dve leti po prvih javnih projekcijah bratov Lumière v Parizu. Dogodek se je odvil na notranjem dvorišču nekdanjega Hotela Centrale, s pogledom na današnjo Corso Verdi. Prihod tega novega medija je bil zgolj ena izmed številnih modernizacijskih sprememb, ki so se v tistem času dogajale v tem srednjeevropskem mestu. Avtor: Steven Stergar